Ustna higiena
Čiščenje zobnega kamna
Zobni kamen je trda zobna obloga, ki je sami s ščetkanjem ne moremo odstraniti.
Zobni kamen sestavljajo anorganski delci iz sline, ki se naberejo na mehke zobne obloge, zato je hitrost nabiranja odvisna od sestave sline (mineralizacija plaka) ter od natančnega oz. nenatančnega čiščenja.
Zobni kamen je niša za bakterije, ki je sami ne moremo odstraniti, zato je potrebno čiščenje pri zobozdravniku ali ustnemu higieniku, če želimo ohraniti zdrave dlesni.
Včasih se na zobeh pojavijo zabarvanja, ki jih preprosto odstranimo s poliranjem ali s peskanjem.
Za ohranjanje ustnega zdravja je ključna ustrezna higiena.
S pravilnim ščetkanjem očistimo 3 od 5 površin zoba. Preostali dve površini je potrebno očistiti z medzobno ščetko ali nitko.
Pravilno ščetkanje
Mehko zobno ščetko s čim večjim številom ščetin prislonimo na zob tako, da polovica ščetin pokriva dlesen in polovica zob. Ročaj nagnemo tako, da so ščetine pod 45 stopinjskim kotom glede na zobno površino. Zobe čistimo s krožnimi gibi, ne pritiskamo premočno. Na tak način lahko tanke ščetine očistijo predel okoli dlesni in s tem ohranjamo dlesni zdrave.
Nitkanje
Obstaja več načinov, kako držimo zobno nitko (jo ovijemo okoli prstov, jo zavežemo v zanko…). Pomembno je, da z žagastimi gibi uvedemo nitko v medzobni prostor ter na isti način potegnemo navzgor ob vsaki ploskvi posebej. V vsak medzobni prostor moramo torej dvakrat.
Medzobna ščetka
Medzobno ščetko nežno potisnemo v medzobni prostor. Z nekaj potegi naprej in nazaj očistimo medzobni prostor. Pomembno je, da uporabljamo medzobno ščetko primerne velikosti, da dobro očistimo zobe in pri tem ne poškodujemo dlesni.
Med preventivno zobozdravstvo sodi tudi fluoriranje zob.
Na čiste in osušene zobe nanesemo tanko plast fluoridnega gela z visoko koncentracijo fluoridnih ionov.
Gel se prilepi na zobe, zato je lahko občutek hrapavih zob prisoten še več dni. Po nanosu fluoridnega gela odsvetujemo pitje in hranjenje do dve uri. Fluoridi na površini sklenine s kalcijevimi ioni tvorijo spojine, ki še dolgo časa po nanosu ščitijo sklenino pred raztapljanjem in s tem zmanjšajo verjetnost nastanka kariesa. Za fluoriranje se odločimo pri osebah, ki imajo večje tveganje za razvoj kariesa, pri otrocih s slabšo ustno higieno ter pri pacientih pred ortodontsko terapijo.
Tudi zalivanje griznih ploskev zob je preventivni poseg, pri katerem preprečimo razvoj kariesa v globokih fisurah, ki so slabše dostopne za čiščenje. Zobe zalijemo s tekočim kompozitnim materialom, postopek poteka brez vrtanja.